OLED
Sreda, 03 November 2010
Ko so se pojavili prvi mobilniki z zasloni OLED (oziroma AMOLED), so bili tako uporabniki kot poznavalci mobilnih tehnologij navdušeni nad njihovo jasnostjo, odličnim vidnim kotom in neverjetno živimi barvami. Veliko je k navdušenju prispeval Samsung z množico različnih modelov prenosnih telefonov, ki so tehnologijo OLED približali ljudem. Samsung je največji proizvajalec zaslonov (AM)OLED na svetu in v razvoj teh zaslonov vlaga veliko denarja. Toda ideja za zaslone, ki bi uporabljali diode OLED, je stara že precej let. Poleg tega se razvoj na področju tehnologije OLED razvija tako hitro, da bi bilo dobro malo podrobneje pogledati, kaj OLED sploh je. Ni daleč čas, ko bomo s to tehnologijo imeli opravka na vsakem koraku.
OLED je kratica, ki pomeni organsko, svetlobo oddajajočo diodo (organic light emittig diode). Od navadnih diod LED se loči v tem, da je svetlobo oddajajoči sloj sestavljen iz organskih elementov, ki zasvetijo, ko skoznje steče električni tok. Ta sloj organskih polprevodnikov je po navadi vstavljen med dve elektrodi, kjer je vsaj ena prozorna, tako da lahko svetlobo (in s tem sliko) vidimo. Prvič so svetenje oziroma elektroluminiscenco v organskih snoveh opazili že v zgodnjih petdesetih letih in takoj dojeli možnosti uporabe teh organskih snovi za proizvajanje svetlobe. Prvo diodo, ki je uporabila organske materiale za svetenje, pa so uspeli sestaviti šele trideset let kasneje pri podjetju Eastman Kodak, ki je še vedno lastnik patenta. Od takrat se tudi uporablja poimenovanje OLED. Obstajata dve vrsti diod OLED, take, ki uporabljajo majhne molekule organskih snovi, in take, ki uporabljajo polimere organskih snovi. Tipična dioda OLED je sestavljena iz več slojev. Na sredi sta oddajni in kondukcijski sloj, ki ju z vsake strani zapirata anoda in katoda. Vse skupaj pa leži na podlagi, bazi, ki nosi te sloje. Sloji so sestavljeni iz organskih molekul, ki prevajajo elektriko. Ko priključimo elektriko, katoda začne oddajati elektrone proti anodi. Na poti elektroni trčijo ob oddajni sloj, ki, poenostavljeno rečeno, zasveti. Glede na razporeditev slojev in prozornost materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi diod OLED, poznamo več vrst struktur, med katerimi je zadnje čase najzanimivejša prozorna dioda OLED. Samsung je v začetku letošnjega leta že predstavil zaslon prenosnega računalnika, velik 14 palcev, ki je do 40 % prozoren. Druga struktura, ki jo bolj poznamo z mobilnikov, pa je AMOLED. Tu je za podlago uporabljena podobna osnova kot pri zaslonih TFT LCD, kar omogoča višjo ločljivost in večje zaslone.
Masovna izdelava večjih zaslonov AMOLED za zdaj še ni stekla. Izdelava diod OLED je precej preprosta in hitra in jih je moč natisniti na katero koli ustrezno podlago, kar pomeni, da bi bili stroški izdelave celo manjši od izdelave zaslonov LCD ali plazem. Po drugi strani pa je izdelava visokokakovostne podlage zelo zapleten in drag proces, zaradi česar so zasloni AMOLED dražji od navadnih zaslonov LCD. Zato bodo verjetno najprej poskušali združiti zaslone AMOLED z zasloni LCD. Prvi korak v to smer so tako imenovani zasloni LED LCD, ki za osvetlitev uporabljajo umetne diode LED, ki pa jih bodo v prihodnosti zamenjale diode OLED.
Trenutno se zasloni OLED uporabljajo pri televizijskih sprejemnikih, računalniških monitorjih, mobilnih telefonih, urah, svetilih, v oglaševalski industriji ipd. Razen pri mobilnikih so drugod ti zasloni zelo redki. Obstaja le peščica modelov televizorjev in monitorjev, ki uporabljajo to tehnologijo. Prednosti zaslonov OLED pred navadnimi zasloni LCD so predvsem v tem, da ne potrebujejo osvetlitve od zadaj, kar pripomore k pristnejši črni barvi v sliki ter seveda k tanjšem ohišju. Slika na zaslonih OLED ima višji kontrast in lepše barve ter ohrani te lastnosti tudi pod ostrimi koti gledanja.
Zasloni OLED prav tako porabijo manj energije za delovanje, vsaj kar se tiče temne slike, saj pri prikazovanju temnejših barv ne porabijo skoraj nič energije. Po drugi strani pa pri prikazovanju svetlih barv ali bele podlage porabijo občutno več energije. To je na primer eden izmed razlogov, zakaj nekateri proizvajalci mobilnikov trenutno ne želijo uporabiti zaslonov OLED pri svojih telefonih (na primer Apple). Še večja težava diod OLED je njihova življenjska doba. Ker gre za organske materiale, ti pa imajo omejeno življenjsko dobo, trenutno zasloni OLED delujejo brezhibno približno pol manj časa kot navadni zasloni LCD. Ker je svetilnost diod odvisna od vsebine, ki jo zasloni predvajajo, lahko sčasoma pride do barvnih neskladij slike, ker se pač diode pri predvajanju določenih barv »utrudijo«. To še posebej velja za modro barvo, ki jo naše oko zelo dobro registrira. Težavo poskušajo popraviti z uporabo obstojnejših materialov. Največji sovražnik zaslonov OLED je voda. Ta lahko uniči organske materiale, zato je pri izdelavi zaslonov izjemnega pomena odlično tesnjenje, kar pa spet lahko podraži izdelavo. Navadni zasloni OLED oddajajo manj svetlobe kot navadni zasloni LCD, zaradi česar je berljivost na močni svetlobi zelo slaba. Samsung je uspel rešiti težavo berljivosti z razvojem zaslonov SuperAMOLED, ki pa so trenutno uporabni le v mobilnikih.
Razvoj uporabe diod OLED se bo odvijal glede na njihovo lastnost, da se jih lahko natisne na fleksibilno podlago. Izdelava gibljive podlage je lahko precej cenejša kot uporaba tehnologije TFT, slika pa je lahko še boljša. Taki zasloni bi se lahko zvili v rolo oziroma bi jih lahko vgradili v vsak gibljiv material (obleko in druge tkanine, nakit, svinčnike ipd). Na tak način bi lahko kmalu začeli izdelovati novo generacijo mobilnih naprav, ki bodo še manjše in lažje od sedanjih, saj bodo zasloni lepo zviti v notranjosti naprave. Samsung je že oktobra 2008 predstavil izjemno tanek zaslon OLED (0,05 mm), ki se ga je dalo do določene mere zviti.
Sony, drugi velikan na področju zaslonov OLED, je pokazal 4,1-palčen zaslon OLED, ki se ga lahko popolnoma zvije v rolo, medtem ko slika na njem ostane nespremenjena. Zasloni OLED bodo že v petih letih predstavljali najbolj priljubljeno tehnologijo za prikaz slike na mobilnih napravah ali na televizorjih.
Dodaj komentar
Ko so se pojavili prvi mobilniki z zasloni OLED (oziroma AMOLED), so bili tako uporabniki kot poznavalci mobilnih tehnologij navdušeni nad njihovo jasnostjo, odličnim vidnim kotom in neverjetno živimi barvami. Veliko je k navdušenju prispeval Samsung z množico različnih modelov prenosnih telefonov, ki so tehnologijo OLED približali ljudem. Samsung je največji proizvajalec zaslonov (AM)OLED na svetu in v razvoj teh zaslonov vlaga veliko denarja. Toda ideja za zaslone, ki bi uporabljali diode OLED, je stara že precej let. Poleg tega se razvoj na področju tehnologije OLED razvija tako hitro, da bi bilo dobro malo podrobneje pogledati, kaj OLED sploh je. Ni daleč čas, ko bomo s to tehnologijo imeli opravka na vsakem koraku.
OLED je kratica, ki pomeni organsko, svetlobo oddajajočo diodo (organic light emittig diode). Od navadnih diod LED se loči v tem, da je svetlobo oddajajoči sloj sestavljen iz organskih elementov, ki zasvetijo, ko skoznje steče električni tok. Ta sloj organskih polprevodnikov je po navadi vstavljen med dve elektrodi, kjer je vsaj ena prozorna, tako da lahko svetlobo (in s tem sliko) vidimo. Prvič so svetenje oziroma elektroluminiscenco v organskih snoveh opazili že v zgodnjih petdesetih letih in takoj dojeli možnosti uporabe teh organskih snovi za proizvajanje svetlobe. Prvo diodo, ki je uporabila organske materiale za svetenje, pa so uspeli sestaviti šele trideset let kasneje pri podjetju Eastman Kodak, ki je še vedno lastnik patenta. Od takrat se tudi uporablja poimenovanje OLED. Obstajata dve vrsti diod OLED, take, ki uporabljajo majhne molekule organskih snovi, in take, ki uporabljajo polimere organskih snovi. Tipična dioda OLED je sestavljena iz več slojev. Na sredi sta oddajni in kondukcijski sloj, ki ju z vsake strani zapirata anoda in katoda. Vse skupaj pa leži na podlagi, bazi, ki nosi te sloje. Sloji so sestavljeni iz organskih molekul, ki prevajajo elektriko. Ko priključimo elektriko, katoda začne oddajati elektrone proti anodi. Na poti elektroni trčijo ob oddajni sloj, ki, poenostavljeno rečeno, zasveti. Glede na razporeditev slojev in prozornost materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi diod OLED, poznamo več vrst struktur, med katerimi je zadnje čase najzanimivejša prozorna dioda OLED. Samsung je v začetku letošnjega leta že predstavil zaslon prenosnega računalnika, velik 14 palcev, ki je do 40 % prozoren. Druga struktura, ki jo bolj poznamo z mobilnikov, pa je AMOLED. Tu je za podlago uporabljena podobna osnova kot pri zaslonih TFT LCD, kar omogoča višjo ločljivost in večje zaslone.
Masovna izdelava večjih zaslonov AMOLED za zdaj še ni stekla. Izdelava diod OLED je precej preprosta in hitra in jih je moč natisniti na katero koli ustrezno podlago, kar pomeni, da bi bili stroški izdelave celo manjši od izdelave zaslonov LCD ali plazem. Po drugi strani pa je izdelava visokokakovostne podlage zelo zapleten in drag proces, zaradi česar so zasloni AMOLED dražji od navadnih zaslonov LCD. Zato bodo verjetno najprej poskušali združiti zaslone AMOLED z zasloni LCD. Prvi korak v to smer so tako imenovani zasloni LED LCD, ki za osvetlitev uporabljajo umetne diode LED, ki pa jih bodo v prihodnosti zamenjale diode OLED.
Trenutno se zasloni OLED uporabljajo pri televizijskih sprejemnikih, računalniških monitorjih, mobilnih telefonih, urah, svetilih, v oglaševalski industriji ipd. Razen pri mobilnikih so drugod ti zasloni zelo redki. Obstaja le peščica modelov televizorjev in monitorjev, ki uporabljajo to tehnologijo. Prednosti zaslonov OLED pred navadnimi zasloni LCD so predvsem v tem, da ne potrebujejo osvetlitve od zadaj, kar pripomore k pristnejši črni barvi v sliki ter seveda k tanjšem ohišju. Slika na zaslonih OLED ima višji kontrast in lepše barve ter ohrani te lastnosti tudi pod ostrimi koti gledanja. 
Razvoj uporabe diod OLED se bo odvijal glede na njihovo lastnost, da se jih lahko natisne na fleksibilno podlago. Izdelava gibljive podlage je lahko precej cenejša kot uporaba tehnologije TFT, slika pa je lahko še boljša. Taki zasloni bi se lahko zvili v rolo oziroma bi jih lahko vgradili v vsak gibljiv material (obleko in druge tkanine, nakit, svinčnike ipd). Na tak način bi lahko kmalu začeli izdelovati novo generacijo mobilnih naprav, ki bodo še manjše in lažje od sedanjih, saj bodo zasloni lepo zviti v notranjosti naprave. Samsung je že oktobra 2008 predstavil izjemno tanek zaslon OLED (0,05 mm), ki se ga je dalo do določene mere zviti. 
