Bluetooth 3.0
Ponedeljek, 11 Oktober 2010
Modri zob naslednje generacije
Bluetooth poznamo kot tehnološko lastnost mnogih mobilnih naprav, vendar malokdo ve natančno, kaj to sploh je. Uporabljamo ga v mobilnih telefonih, slušalkah, nekaterih igričarskih konzolah (Wii, PlayStation 3, PSP Go) ter v nekaterih urah. Glede na to, da je zdaj na voljo že tretja generacija te tehnologije, bi bilo dobro pobliže spoznati, kako bluetooth sploh deluje oziroma kaj lahko od te tehnologije pričakujemo v prihodnosti.
Bluetooth je tehnologija prenosa podatkov na kratkih razdaljah prek radijskih valov. Nastal je kot alternativa računalniški kabelski povezavi RS-232 leta 1994 v laboratorijih švedskega Ericssona, kjer so iskali način brezžične povezave na kratkih razdaljah, da bi obšli težave s kabelsko povezljivostjo. Zato sta dva inženirja, Jaap Haartsen in Sven Mattisson, sestavila specifikacijo na podlagi tehnologije širokega spektra kratkih frekvenčnih pasov. Bluetooth razdeli podatke v pakete ter jih pošlje po 79 pasovih širine 1 MHz v radijskem spektru 2402 do 2480 MHz. Ime Bluetooth, Modrozob, naj bi bila angleška različica nadimenke danskega kralja Haralda I. Blåtanda iz 10. stoletja. Pravzaprav beseda »blå« v skandinavskih jezikih pomeni modro ali črno barvo in zgodovinsko ustreznejše ime bi bilo Črnozob. Logotip bluetootha je sestavljen iz dveh germanskih run, imenovanih hagall in berkann.
Naprava, ki ima vgrajeno tehnologijo bluetooth, se lahko poveže z do sedem drugih naprav, ki podpirajo to tehnologijo, in ustvari manjše osebno brezžično omrežje. Prenos podatkov je možen samo med glavno napravo (master) in katero koli drugo v omrežju. Položaj glavne naprave se lahko znotraj omrežja kadar koli spremeni. Prenos podatkov na tako kratkih radijskih valovih porabi malo energije, zato je razumljivo, da so tehnologijo bluetooth kmalu začeli uporabljati v mobilni industriji. Toda prve različice te tehnologije niso bile preveč zanesljive. Šele z nastopom različice 2.0 + EDR leta 2004 je bluetooth postal splošno uporaben. EDR pomeni Enhanced Data Rate (posodobljen prenos podatkov) in omogoča hitrejši prenos podatkov med dvema napravama. Nominalno naj bi bilo možno prenesti 3 megabite podatkov na sekundo, čeprav je dejanska hitrost nekje okoli 2,1 Mb/s. Tri leta kasneje, poleti 2007, so začeli uporabljati različico 2.1 + EDR, ki jo še danes najdemo v večini mobilnikov. Bistveni novosti sta izboljšan postopek parjenja naprav in povečana varnost prenosa podatkov. Bluetooth je postal priljubljen ravno zaradi nezapletenosti povezovanja in velike zanesljivosti pri prenosu podatkov.
Spomladi 2009 so predstavili še tretjo generacijo bluetootha, imenovano Bluetooth v3.0 + HS. Trenutno je zelo malo naprav, ki uporabljajo to tehnologijo, med najbolj znanimi je Samsungov mobilnik Wave. Novost je v tem, da je sedaj teoretično možno prenesti kar do 24 Mb/s. Da bi dosegli takšne hitrosti, so inženirji morali združiti tehnologijo bluetooth s sorodno tehnologijo – WiFi. Bluetooth po novem uporablja svojo frekvenčno povezavo za vzpostavitev zveze, medtem ko se sam prenos podatkov odvija prek povezave WiFi (802.11).
V prihodnosti bo razvoj šel v smer oblikovanja in vzpostavitve mreže tako imenovanih informacijskih oddajnih točk bluetooth, to je prenos informacij z določenih informacijskih točk neposredno v mobilne naprave in ne obratno kot sedaj, ko je treba mobilnik povezati z drugo napravo. Prav tako že razvijajo posodobitve pri prenosu visokokakovostnih avdio- in videoposnetkov. Kaj vse bo možno doseči v okviru osebne mreže bluetooth, pa bomo morda kaj kmalu izvedeli v naslednjih nekaj letih.
Dodaj komentar
Bluetooth poznamo kot tehnološko lastnost mnogih mobilnih naprav, vendar malokdo ve natančno, kaj to sploh je. Uporabljamo ga v mobilnih telefonih, slušalkah, nekaterih igričarskih konzolah (Wii, PlayStation 3, PSP Go) ter v nekaterih urah. Glede na to, da je zdaj na voljo že tretja generacija te tehnologije, bi bilo dobro pobliže spoznati, kako bluetooth sploh deluje oziroma kaj lahko od te tehnologije pričakujemo v prihodnosti. 
Bluetooth je tehnologija prenosa podatkov na kratkih razdaljah prek radijskih valov. Nastal je kot alternativa računalniški kabelski povezavi RS-232 leta 1994 v laboratorijih švedskega Ericssona, kjer so iskali način brezžične povezave na kratkih razdaljah, da bi obšli težave s kabelsko povezljivostjo. Zato sta dva inženirja, Jaap Haartsen in Sven Mattisson, sestavila specifikacijo na podlagi tehnologije širokega spektra kratkih frekvenčnih pasov. Bluetooth razdeli podatke v pakete ter jih pošlje po 79 pasovih širine 1 MHz v radijskem spektru 2402 do 2480 MHz. Ime Bluetooth, Modrozob, naj bi bila angleška različica nadimenke danskega kralja Haralda I. Blåtanda iz 10. stoletja. Pravzaprav beseda »blå« v skandinavskih jezikih pomeni modro ali črno barvo in zgodovinsko ustreznejše ime bi bilo Črnozob. Logotip bluetootha je sestavljen iz dveh germanskih run, imenovanih hagall in berkann.
Naprava, ki ima vgrajeno tehnologijo bluetooth, se lahko poveže z do sedem drugih naprav, ki podpirajo to tehnologijo, in ustvari manjše osebno brezžično omrežje. Prenos podatkov je možen samo med glavno napravo (master) in katero koli drugo v omrežju. Položaj glavne naprave se lahko znotraj omrežja kadar koli spremeni. Prenos podatkov na tako kratkih radijskih valovih porabi malo energije, zato je razumljivo, da so tehnologijo bluetooth kmalu začeli uporabljati v mobilni industriji. Toda prve različice te tehnologije niso bile preveč zanesljive. Šele z nastopom različice 2.0 + EDR leta 2004 je bluetooth postal splošno uporaben. EDR pomeni Enhanced Data Rate (posodobljen prenos podatkov) in omogoča hitrejši prenos podatkov med dvema napravama. Nominalno naj bi bilo možno prenesti 3 megabite podatkov na sekundo, čeprav je dejanska hitrost nekje okoli 2,1 Mb/s. Tri leta kasneje, poleti 2007, so začeli uporabljati različico 2.1 + EDR, ki jo še danes najdemo v večini mobilnikov. Bistveni novosti sta izboljšan postopek parjenja naprav in povečana varnost prenosa podatkov. Bluetooth je postal priljubljen ravno zaradi nezapletenosti povezovanja in velike zanesljivosti pri prenosu podatkov.
Spomladi 2009 so predstavili še tretjo generacijo bluetootha, imenovano Bluetooth v3.0 + HS. Trenutno je zelo malo naprav, ki uporabljajo to tehnologijo, med najbolj znanimi je Samsungov mobilnik Wave. Novost je v tem, da je sedaj teoretično možno prenesti kar do 24 Mb/s. Da bi dosegli takšne hitrosti, so inženirji morali združiti tehnologijo bluetooth s sorodno tehnologijo – WiFi. Bluetooth po novem uporablja svojo frekvenčno povezavo za vzpostavitev zveze, medtem ko se sam prenos podatkov odvija prek povezave WiFi (802.11).
