Mobilne melodije

Torek, 05 Maj 2009

Od cvilečih tonov do pesmi

Se še spominjate časov, ko se je vaš moblink oglašal bodisi v zvoku starinskega stacionarnega telefona bodisi v visoko piskajoči melodiji klasične glasbe (npr. Za Elizo)?

Zadnjih 15 let so se melodije zvonjenj razvile od komaj prepoznavnih piskov do stereo pesmi, ki so enake tistim na radiu. Hiter razvoj je spodbudilo tudi dejstvo, da povprečen uporabnik mobilnik menja več kot enkrat na dve leti.

Prvi komercialni mobilnik z t.i. ringtonom je bil NECov Digital Mova N103 Hyper, ki je izšel maja leta 1996. Imel je nekaj prednastavljenih melodij zvonenja v MIDI formatu. Septembra istega leta so pri Densu ponujali mobilnik Digital Minimo D319 – prvi mobilnik, kjer je uporabnik lahko vnesel melodijo sam. Izključno po zaslugi te funkcije je mobilnik postal prodajni hit, knjigo, ki je ponujala note popularnih pesmi -Keitai Chakumero Do-Re-Mi – pa so prodali v več kot 3,5 milijona izvodih.

Za prvi servis melodij zvonjenja, ki je omogočal nalaganje melodij s spleta , so poskrbeli na Finskem, spomladi leta 1998, ko je finski operater Radiolinja (danes Elisa) začel s storitvijo poimenovano Harmonium. Idejni vodja storitve je bil Vesa-Matti Patanen. Harmonium je vseboval orodja za individualno ustvarjanje monofoničnih  melodij in mehanizem, ki je melodijo preko SMS sporočila poslal na mobilni telefon. Ljudje niso bili več obsojeni na melodije, ki so bile prednastavljene. Patanen bi lahko postal milijonar, a je storitev ponujal brezplačno. Novembra istega leta so podoben servis vzpostavili tudi pri Digitalphone Groupe (danes SoftBank Mobile) na Japonskem.
Format monofoničnih melodij je bil RTTTL, značilen predvsem za Nokio, drugi proizvajalci pa so s pomočjo programov, s katerimi je bilo mogoče vnašati note razvili svoje formate. Ericsson je svojega poimenoval eMelody, Motorola pa MOT. Vsi znani proizvajalci mobilnikov so imeli tudi lastne prepoznavne melodije. Melodija Nokie je denimo 13-notni izsek pesmi  Gran Vals, španskega skladatelja 19. stoletja Fransisca Tarrega. Sprva, leta 1994, smo ga našli pod imenom Grande Valse, leta 1998 pa so ga preimenovali v Nokia Tune.

Nekateri so z veseljem izkoriščali možnost skladanja in nato s ponosom delili stvaritve, drugi so melodije zbirali in jih ponujali na spletnih straneh. Podjetja pa so Harmonium želela nadgraditi, saj so potencial videla v pristnejših, bolj realistično zvenečih melodijah. Ni preteklo veliko časa, ko so se pojavile polifonične melodije, ki so tone sintetizirale na podoben način kot to počnejo glasbene skrinjice. Polifonične melodije lahko predvajajo več kot eno noto naenkrat, zvok pa je odvisen od naprave. SP-Midi se je usedlal kot tipičen format, ravni polifonije pa so bile 4-, 16- ali 32-notne. Drug pogost format SMAF oz. MMF so ustvarili pri Yamahi. Prvi mobilnik s polifoničnimi melodijami je bila Nokia 3510.
Leta 2003 so pri Motoroli lansirali Grovetoones pri Nokiji pa Nokia True Tones, hkrati pa so ponujali tudi glasovne melodije – večinoma je šlo za krajše posnetke glasov zvezdnikov ali risanih junakov.
Koncept se je hitro širil in se v Evropi in Aziji sprevrgel v multimilijonsko industrijo. Ringtone industrija je bila prva mobilna storitev z lastnostmi družbenega medija, ki je omogočal skladanje, deljenje in ocenjevanje  melodij.

Tretjo generacijo mobilnih melodij predstavljajo t.i. truetones, mastertones ali realtones. Najpogostejši format je bil AMR, ki so ga v mobilnike znamke Nokia začeli inkorporirati leta 2004. Prva pesem, ki so jo prodali je bila My gift to you, skupine Chemistry.
V četrti fazi so AMR format pričeli nadomeščati formati MP3, AAC in WMV. Tovrstne melodije so posnete v studijih in med njimi v slišnem polju ni prav nobene razlike od npr. skladb, ki jih slišimo na radiu. S formatom, kot je mp3 je mobilna glasba postala del mainstreama glasbene industrije.
Kljub temu je kar nekaj melodij spisanih posebej za trg mobilne telefonije doživelo pravo slavo. Najbrž poznate odbite - in roko na srce precej nadležne melodije, ki jih »prepeva« Crazy Frog. Zahvalimo se lahko Eriku Wernquistu, ki je leta 2003 ustvaril animacijo, melodije pa se je že leta 2001 domislil Daniel Malmedahl. Podoben primer je piščanček Sweety, ki so ga skupaj z animacijami in ozadji začeli reklamirati leta 2005. Istega leta se mu je pridružil še nemško govoreči krokodil Schnappi, ki je na marsikateri glasbeni lestvici po svetu dosegel prvo mesto. Štiriletna deklica Joy Gruttmann, ki je pesem pri štirh zapela, njena teta pa jo je posnela, naj bi zaslužila več kot katerikoli otrok v Evropi. Precej zanimanja je požela tudi melodija Mosquito (komar), ki so jo posneli v različnih frekvencah. Nekaterih odrasli ali starejši ljudje naj ne bi več slišali v nasprotju z mlajšimi, zato je bila melodija hit predvsem med najstniki. Motorola je svoj prodajni hit doživela lani ob izzidu filma Neodgovorjeni klic, ko so si ljudje množico nalagali t.i. melodijo smrti. V filmu je srhljiva melodija napovedovala smrt lastnika mobilnika.

Razvoj mobilnih melodij ne bi bil mogoč brez razvoja mobilnega telefona. Prve melodije so bile piskajoče zato, ker mobilnik pač ni nudil večjih kapacitet za shranjevanje programa ali melodije. Danes mobilne melodije predstavljajo profitabilen izdelek (do leta 2005 so melodije zvonjenja generirale več kot 2 milijardi dobička), kljub temu da formati omogočajo, da jih sami obdelamo in jih preko povezave z računalnikom (zastonj) namestimo na mobilnik.  Ocenjuje se, da bo letos industrija melodij in pesmi, ki jih preko plačljivih storitev naložimo na mobilnike dosegla vrednost 93 miljard dolarjev.

Copyright 2009 Mobinet | Mobinet produkcija - Izdelava spletnih strani